1
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
III IZ DELA ZBORNICE
Razširjen dostop do glasila TZS
»T-Informacije« in povabilo k registraciji
na spletno stran www.tzslo.si
Spoštovani člani,
s septembrom 2024 smo prenovili spletni dostop do glasila Trgo-
vinske zbornice Slovenije »T-Informacije«. Pri tem smo upošte-
vali tudi vaše želje, zato so na spletni strani www.tzslo.si zdaj do-
stopne vse pretekle izdaje glasila od vključno 1. 9. 2024 naprej.
Ob tem vas ponovno vabimo, da se registrirate na spletno stran
www.tzslo.si. Registracija je pomembna, da lahko člani TZS še
naprej nemoteno dnevno spremljate aktualna dogajanja in za-
konodajne novosti na področju trgovine in z njo povezanih de-
javnosti, prebirate glasilo »T-Informacije«, dostopate do vsebin o
trgovinski zakonodaji, analiz podatkov o trgovini ter drugih po-
membnih informacij za člane.
Nove kode za registracijo ste prejeli konec meseca avgusta. V
primeru težav pri registraciji se lahko obrnete na svetovalca TZS
Primoža Gorenca na telefonsko številko: 01 5898 221 ali na e-na-
slov: primoz.gorenc@tzslo.si. P.G.
Glasilo Trgovinske zbornice Slovenije, 10. oktober 2024, št. 29/24
TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Problemska konferenca malih trgovcev in zadrug – 20. november 2024, Ljubljana
18. Strateška konferenca o trgovini »Kako naj se trgovci (še bolj) približajo slovenskemu
potrošniku? - 12. november 2024, Kongresni center Brdo pri Kranju
V luči vseh ekonomskih in družbenih dogajanj tudi trgovci iščejo
nove poti do potrošnika. Zato bomo na letošnji že 18. konferenci
odstirali, kakšen je aktualni slovenski potrošnik, kako se mu tr-
govec lahko še bolj približa z zanimivimi elementi ponudbe, pa
tudi s svojim ugledom: kako le-ta vpliva na potrošnika in njegove
nakupne odločitve? Ves čas je potrebno slediti tudi globalnim in
evropskim trendom, zato je prav, da se vprašamo, kaj nam razvoj
trgovine prinaša v prihodnje? O vsem tem in še čem bomo razp-
ravljali z zanimivimi gosti in strokovnjaki s področja trgovine in
ugleda zaposlovalcev.
Veseli bomo vaše udeležbe v Kongresnem centru na Brdu pri Kra-
nju. Lepo vabljeni k čim prejšnji prijavi, prijavnica je objavljena na
spletni strani TZS www.tzslo.si. Dobrodošli!
PROGRAM KONFERENCE
8:30 - 9:00 Registracija udeležencev
9:00 - 9:20 OTVORITEV KONFERENCE
mag. Mariča LAH, predsednica TZS
prof. dr. Tomaž TURK, dekan, Ekonomska
fakulteta, UL
9:20 – 10:30 1. SEKCIJA: DRUŽBENI IN EKONOMSKI TRENDI
TRGOVINE DANES IN JUTRI
prof. dr. Jože P. DAMIJAN, Ekonomska fakulteta, UL
dr. Mitja PIRC, direktor, A.T. Kearney Svetovanje
d.o.o.
Anna MAKOWSKA NOWAK, South Eastern
Europe Businesses Development Manager,
Techtronic Industries - TTI
10.30 – 10.40 ODMOR
10:40 – 11:45 2. SEKCIJA: PROFILI SLOVENSKEGA
POTROŠNIKA IN VPOGLED NA SOSEDNJE
TRGE – SMO KAJ DRUGAČNI?
Andraž ZORKO, partner in direktor, Valicon d.o.o.
Darko DUJIČ, direktor, WeTeh d.o.o.
Lidija RUDEN KOSTREVC, direktorica, GA
Adriatic d.o.o.
Moderira: prof. dr. Tanja DMITROVIĆ,
Ekonomska fakulteta, UL
11:45 – 12:45 KOSILO
12:45 – 13:30 3. SEKCIJA: DOBRE PRAKSE DOMA - KAJ SE
(ŠE) LAHKO NAUČIMO IZ TUJINE?
Barbara JANŽEKOVIČ, CMO, Intersport ISI, d.o.o.
Andrej PLANINA, direktor divizije, Špica
International d.o.o.
Sibela MURIĆ, direktorica, Infraslim d.o.o.
Moderira: prof. dr. Maja ZALAZNIK, Ekonomska
fakulteta, UL
13:30 – 14:30 OKROGLA MIZA: TRGOVEC DANES IN V
PRIHODNJE, KAJ PA POTROŠNIK?
Matjaž HAN, minister, Ministrstvo za
gospodarstvo, turizem in šport
Aleš ČERNE, direktor, Hervis d.o.o.
Helena DRAŠKOVIĆ, svetnica, Magistrat
International d.o.o.
David KOVAČIČ, glavni izvršni direktor, Spar
Slovenija d.o.o.
Tomislav KRAMARIĆ, generalni direktor,
Mercator d.o.o.
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
SPLOŠNI POGOJI IN KOTIZACIJA:
Kotizacija za udeležbo na konferenci znaša:
za člane TZS: 65,00 EUR z vključenim DDV na udeleženca,
za nečlane TZS: 180,00 EUR z vključenim DDV na udeleženca,
za udeležence iz ministrstev in drugih javnih institucij ter orga-
nizacij in fakultet: 65,00 EUR z vključenim DDV na udeleženca.
Popusti:
20 % za študente,
za večje število prijavljenih udeležencev iz istega podjetja
imajo člani TZS za vsakih dopolnjenih deset prijavljenih ude-
ležencev popust za njihovo udeležbo v višini 30 %.
Znesek kotizacije nakažite na TRR pri OTP banki: SI56 0400
0027 8921 404 – sklic 3007. Prijavnico in dokazilo o plačilu nam
lahko pošljete po pošti: TZS, Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana
ali na e-naslov:info@tzslo.si.Znesek vplačane kotizacije se vrne
v primeru, da se pisno odjavite vsaj 3 delovne dni pred izvedbo
konference! Ob morebitni neudeležbi na dogodku brez predho-
dne odjave v navedenem roku se kotizacija plača, v primeru že
plačane kotizacije se ta ne vrača.
Prispevki tujih govorcev bodo podani v angleškem jeziku.
S prijavo potrjujete, da so prijavljene osebe predstavniki na-
vedenega podjetja. Posredovane osebne podatke bo TZS upo-
rabljala samo za namen izvedbe 18. Strateške konference o trgo-
vini, za obveščanja prijavljenih na konferenco ter posredovanje
morebitnih gradiv. Dogodek se snema in fotografira.
V kolikor bi želeli tudi vi postati sponzor konference vas vljudno
prosimo, da nas kontaktirate - tajništvo TZS: info@tzslo.si ali
01 58 98 212/213. M.L., M.S.
13:30 – 14:30 Samo KUPLJEN, direktor, Bauhaus, d.o.o., k.d.
Janko SKUBE, direktor, Kmečka zadruga
Sevnica z.o.o.
Jože SMOLIČ, član uprave, Petrol d.d.
Moderira: prof. dr. Maja ZALAZNIK, Ekonomska
fakulteta, UL
Vljudno vabljeni!
mag. Mariča LAH, l. r. prof. dr. Tomaž TURK, l. r.
Predsednica TZS Dekan Ekonomske fakultete, UL
III SPLOŠNA ZAKONODAJA
Novosti pri implementaciji EU Uredbe o krčenju gozdov (2023/1115 - EUDR)
Člane obveščamo, da je Evropska komisija dne 2. oktobra 2024
podala predlog zamika začetka izvajanja EU Uredbe o krčenju
gozdov (2023/1115 – EUDR; v nadaljevanju: Uredba), in sicer za
eno leto. Predlog morata pred začetkom veljavnosti potrditi
še Evropski parlament in Svet. Če Evropski parlament in Svet
predlog potrdita, bi se Uredba začela uporabljati 30. decembra
2025 za velika podjetja ter 30. junija 2026 za mikro in mala pod-
jetja. Predlog se nanaša samo na zamik začetka uporabe do-
ločil Uredbe in ne posega v njeno vsebino. Več podrobnosti je
na voljo na uradni spletni strani Evropske komisije, povezava je
dostopna na spletni strani TZS. Za zamik začetka izvajanja Ured-
be si je zaradi številnih še odprtih vprašanj predvsem izvedbene
narave s strani podjetij, prizadevala tudi TZS, tako na nacional-
nem nivoju, kot tudi preko posredovanja stališč evropskemu trgo-
vskemu združenju EuroCommerce.
Komisija je pripravila tudi nove smernice za izvajanje določb
Uredbe, do katerih prav tako lahko dostopate preko spletne stra-
ni TZS (zavihek »Okolje«) ter posodobljena pojasnila na najpogo-
stejša vprašanja, ki naj bi bila na voljo v kratkem, o čemer vas
bomo obvestili.
Na voljo je že prenovljena spletna stran Evropske komisije s ključ-
nimi podatki o Uredbi: https://green-business.ec.europa.eu/defo-
restation-regulation-implementation_en. N.P.
PRIJAVNICA
na 18. Strateško konferenco o trgovini »Kako naj se trgovci (še bolj) približajo slovenskemu potrošniku?
12. november 2024, Kongresni center Brdo pri Kranju
Naziv in naslov podjetja:
Davčna številka: Matična številka:
Telefon: E-naslov (OBVEZNO*):
Ime in priimek udeležencev:
1. E-naslov:
2. E-naslov:
Datum: Podpis odgovorne osebe:
S prijavo potrjujete, da so prijavljene osebe predstavniki navedenega podjetja. Posredovane osebne podatke bo TZS uporabljala samo za namen izvedbe
18. Strateške konference o trgovini, za obveščanja prijavljenih na konferenco ter posredovanje morebitnih gradiv.
2
WWW.TZSLO.SI
Predlog novele M Zakona o gospodarskih družbah je v prvi obravnavi v Državnem
zboru RS
Člane obveščamo, da je bila v okviru 23. redne seje Državnega
zbora v četrtek, 26. septembra 2024 opravljena prva obravnava
predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospo-
darskih družbah (v nadaljevanju: predlog novele M Zakona o
gospodarskih družbah).
Državni zbor je sprejel sklep, da je predlog novele M primeren za
nadaljnjo obravnavo, kar pomeni, da bo v nadaljevanju zakono-
dajnega postopka opravljena druga obravnava v okviru matične-
ga delovnega telesa Državnega zbora RS (Odbor za gospodar-
stvo) ter nato še na plenarni seji Državnega zbora RS.
S predlogom novele M se v slovenski pravni red med drugim pre-
našajo štiri evropske direktive, in sicer:
Direktiva (EU) 2021/2101 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 24. novembra 2021 o spremembi Direktive 2013/34/EU
glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki s stra-
ni nekaterih podjetij in podružnic,
Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sve-
ta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št.
537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Di-
rektive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti,
Direktiva (EU) 2022/2381 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 23. novembra 2022 o zagotavljanju uravnotežene
zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na
borzi, in s tem povezanih ukrepih ter
Delegirana direktiva Komisije (EU) 2023/2775 z dne 17. ok-
tobra 2023 o spremembi Direktive 2013/34/EU Evropskega
parlamenta in Sveta v zvezi s prilagoditvijo meril velikosti
mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ali skupin.
Predlog novele M vsebuje tudi določila glede obveznosti ozna-
čevanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov po-
sameznikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih in na
novo oblikuje opredelitev subjekta javnega interesa, ki je bila
predhodno urejena v ZRev-2, tako da se iz nabora SJI izvzamejo
srednje velike družbe, v katerih imajo država ali samoupravna lo-
kalna skupnost večinski lastniški delež.
Glede na navedeno gre torej za obsežnejše spremembe Zakona o
gospodarskih družbah, ki se nanašajo na različna področja delo-
vanja podjetij. Podrobnejši opis predlaganih sprememb iz novele
M najdete v T-Informacijah, št. 22/24 z dne 1. avgusta 2024, in
na spletni strani TZS. Besedilo predloga zakona (ki je v nekate-
rih delih drugačno od besedila iz javne obravnave) je dostopno
na spletni strani Državnega zbora RS, pa tudi preko povezave na
spletni strani TZS. N.P.
ZVOP-2: Rok hrambe dnevnika obdelave
OPOZARJA: Z dnem 26. 1. 2025 se bo po dveh
letih od uveljavitve Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ura-
dni list RS, št. 163/22) pričel uporabljati 22. člen tega zakona,
ki se nanaša na obveznost vodenja dnevnika obdelave.
Skladno z navedenim vas seznanjamo z nedavno objavljenim ne-
obvezujočim mnenjem Informacijskega pooblaščenca RS glede
roka hrambe dnevnika obdelave.
Neobvezujoče mnenje Informacijskega pooblaščenca RS
»Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nada-
ljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o
varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljeva-
nju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega par-
lamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri
obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov
ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna ured-
ba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni
list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše ne-
obvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Če upravljavec v konkretnem primeru z oceno učinka v zvezi z
varstvom podatkov ugotovi tveganje, ki ga je mogoče učinko-
vito upravljati s podaljšanjem roka hrambe dnevnika obdelave,
lahko ta rok podaljša na maksimalno 5 let od zaključka kole-
darskega leta, v katerem so bila zabeležena dejanja obdelave.
Informacijski pooblaščenec meni, da to velja splošno za vse dnev-
nike obdelave, ki jih vodi posamezni upravljavec, ob tem pa In-
formacijski pooblaščenec opozarja, da je treba ločevati v ZVOP-2
opredeljene dnevnike obdelave od vsebinsko širšega področja t.
i. dnevniških zapisov (t.i. logi), ki se običajno samodejno ustvarja-
jo na ravni operacijskih sistemov, rešitev ali aplikacij.
Informacijski pooblaščenec uvodoma poudarja, da lahko podaja
neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih
nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati namenov ozi-
roma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.
Informacijski pooblaščenec uvodoma splošno pojasnjuje, da roki
hrambe v slovenski zakonodaji niso enotno in enovito (denimo
z enim predpisom) predpisani, temveč so roki hrambe odvisni
predvsem od področja, na katerega sodijo osebni podatki, ki se
obdelujejo. Na določenih področjih so roki hrambe določeni v za-
konu ali podzakonskem predpisu (na primer zdravstvo, šolstvo,
policijske evidence, javne listine itd.), na določenih področjih pa
roki hrambe niso eksplicitno določeni in jih mora upravljavec do-
ločiti sam, predvsem z uporabo načel Splošne uredbe.
Splošna uredba v zvezi s hrambo osebnih podatkov v členu 5.1(e)
določa, da morajo biti osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča
identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podat-
ki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se
osebni podatki obdelujejo; za daljše obdobje pa se lahko shra-
njujejo le, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem
interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko-raziskovalne namene ali
statistične namene v skladu s členom 89(1) Splošne uredbe, pri
čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe
iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika,
na katerega se nanašajo osebni podatki. Po izpolnitvi namena
obdelave se torej osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali
anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradi-
vo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon
za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Na-
vedeno je treba razlagati skupaj s (c) točko prvega odstavka 5.
člena Splošne uredbe (načelo najmanjšega obsega podatkov), ki
3
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in ome-
jeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.
Rok hrambe je torej odvisen od namena obdelave. Ko se namen
izpolni, takrat hramba podatkov ni več dopustna, če ni za to druge
izrecne zakonske podlage.
Informacijski pooblaščenec nadalje opozarja na načelo odgovor-
nosti iz drugega odstavka 5. člena Splošne uredbe, v skladu s
katerim je obveznost upravljavca osebnih podatkov, da zagotovi
skladnost z določbami Splošne uredbe in da je to skladnost tudi
zmožen dokazati. Med drugim mora tako upravljavec osebnih po-
datkov pred nameravano obdelavo popolnoma razčistiti obdobja
hrambe, saj mora posameznike, katerih osebne podatke obdelu-
je, skladno z določbo drugega odstavka 13. člena Splošne uredbe
obvestiti tudi o obdobju hrambe osebnih podatkov ali, kadar to
ni mogoče, o merilih, ki se uporabijo za določitev tega obdobja.
Peti odstavek 22. člena ZVOP-2 določa, da se vsebina dnevnika
obdelave hrani dve leti od zaključka koledarskega leta, v katerem
so bila zabeležena dejanja obdelave, če drug zakon ne določa
drugače. Kadar je z oceno učinka ali analizo upoštevnih tveganj
ugotovljeno tveganje, ki ga je mogoče učinkovito upravljati s po-
daljšanjem roka hrambe, se sme dnevnik obdelave hraniti največ
pet let od zaključka koledarskega leta, v katerem so bila zabele-
žena dejanja obdelave; kadar so za seznanitev s podatki iz dnev-
nika določene omejitve iz 18. člena ZVOP-2, se vsebina dnevnika
obdelave hrani dve leti po prenehanju omejitev, če drug zakon ne
določa drugače. Informacijski pooblaščenec ob tem dodaja, da
je torej, v kolikor področna zakonodaja tako določa, rok hrambe
lahko tudi ustrezno daljši.
Če torej upravljavec v konkretnem primeru z oceno učinka v zvezi
z varstvom podatkov ugotovi tveganje, ki ga je mogoče učinko-
vito upravljati s podaljšanjem roka hrambe dnevnika obdelave,
lahko ta rok podaljša na maksimalno 5 let od zaključka koledar-
skega leta, v katerem so bila zabeležena dejanja obdelave. Infor-
macijski pooblaščenec meni, da to velja splošno za vse dnevnike
obdelave, ki jih vodi posamezni upravljavec, ob tem pa Infor-
macijski pooblaščenec opozarja, da je treba ločevati v ZVOP-2
opredeljene dnevnike obdelave od vsebinsko širšega področja
t. i. dnevniških zapisov (t.i. logi), ki se običajno samodejno ustvar-
jajo na ravni operacijskih sistemov, rešitev ali aplikacij. Možno je
sicer, da takšen dnevniški zapis vsebuje tudi elemente, kot jih
zahteva dnevnik obdelave po ZVOP-2, vendar to ni nujno. Poleg
tega dnevniški zapisi nastajajo v različnih sistemih in se ne na-
našajo samo na obdelavo osebnih podatkov, temveč na različne
vidike delovanja informacijskih sistemov. Z dnevniki obdelave so
mišljeni posebni dnevniški zapisi, ki praviloma beležijo človeške
manipulacije s podatki in so namenjeni temu, da se pri notranjem
ali zunanjem nadzoru odkrijejo nezakonitosti (npr. nepooblaščen
dostop do podatkov), medtem ko so dnevniški zapisi (na primer
sistemska dnevniška datoteka operacijskega sistema strežnika
ali delovne postaje) primarno namenjeni varnosti in ustrezne-
mu delovanju sistemov in rešitev, posledično pa za njihove roke
hrambe ne veljajo nujno določbe ZVOP-2, temveč gre lahko za
samostojno odločitev zavezanca glede roka hrambe.
Informacijski pooblaščenec ponavlja, da so na določenih področ-
jih roki hrambe določeni v zakonu ali podzakonskem predpisu.
Tako za videonadzor 76. člen ZVOP-2 določa splošni rok hrambe
posnetkov videonadzornega sistema, ki se lahko ob upošteva-
nju načel iz 5. člena Splošne uredbe hranijo največ eno leto od
trenutka nastanka posnetka. Navedeno velja za vse vrste video-
nadzora, razen za videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih
javnemu potniškemu prometu (rok hrambe takšnih posnetkov je
v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZVOP-2 največ sedem dni
od njihovega nastanka), ter za videonadzor javnih površin (rok
hrambe takšnih posnetkov je v skladu s šestim odstavkov 80. čle-
na ZVOP-2 največ šest mesecev od trenutka nastanka posnetka).
Glede evidence o zaposlenih delavcih Informacijski pooblaščenec
pojasnjuje, da Zakon o evidencah na področju dela in socialne
varnosti (Uradni list RS, št. 40/06, 50/23; v nadaljevanju: ZEPDSV)
v 12. členu določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in
socialne varnosti, ki jih vodi delodajalec, med katerimi je tudi evi-
denca o zaposlenih delavcih. Podrobnejša vsebina posameznih
evidenc je opredeljena v členih 13 – 21 ZEPDSV. Glede hranjenja
listin, na katerih se nahajajo osebni podatki, ki jih obdeluje delo-
dajalec, Informacijski pooblaščenec opozarja na tretji odstavek
14. člena ZEPDSV, ki določa, da se izvirne listine, na podlagi ka-
terih se vpisujejo podatki v evidenco o zaposlenih delavcih, hra-
nijo kot listina trajne vrednosti, ki jih mora delodajalec predložiti
na zahtevo pristojnega organa. ZEPDSV torej v omenjenih členih
daje pravno podlago za hrambo listin, na podlagi katerih se vpisu-
jejo osebni podatki v evidence, ki jih ureja ZEPDSV.
Informacijski pooblaščenec sklepno ponovno poudarja, da v okvi-
ru neobvezujočega mnenja konkretnih obdelav osebnih podat-
kov ne more presojati, ob tem pa pojasnjuje tudi, da je dolžnost
vsakega upravljavca, da (v primeru odsotnosti zakonske oziroma
podzakonske določbe o dolžini roka hrambe) presodi, kdaj je na-
men obdelave osebnih podatkov izpolnjen oziroma ali mora do-
ločene podatke tudi po izteku prvotnega namena morda hraniti
na kateri drugi pravni podlagi, kot je bila prvotna (npr. v zvezi z
obveznostmi morebitnih zahtev glede hrambe dokumentarnega
in arhivskega gradiva, morebitnih pravnih postopkov, v zvezi z
obveznostmi hrambe po računovodskih predpisih ali glede na
obveznosti hrambe dokumentacije iz posameznih projektov ipd.).
Ob tem je treba upoštevati zlasti zgoraj opisano splošno načelo
omejitve shranjevanja iz 5.1(e) člena Splošne uredbe. Informacij-
ski pooblaščenec priporoča, da upravljavci v vseh primerih teme-
ljito preverijo vse okoliščine posamezne zadeve.«
Vir: Povzeto po neobvezujočem mnenju Informacijskega poob-
laščenca RS, številka 07120-1/2024/1129 z dne 27. 9. 2024. K.F.
III ŽIVILA
Iz Uradnega lista EU
Živila in krma
Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/2506 z dne 3. julija
2024 opopravku španske jezikovne različice Delegirane ured-
be (EU) 2023/2465 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013
Evropskega parlamenta in Sveta glede tržnih standardov za
jajca - UL EU, št. L 2024/2506 z dne 24. 9. 2024;
Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/2508 zdne 17.julija
2024 ospremembi Delegirane uredbe (EU)2017/891 glede
uradnih obvestil držav članic vzvezi sproizvodnimi cenami
sadja in zelenjave na notranjem trgu - UL EU, št. L 2024/2508
z dne 24. 9. 2024;
Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/2512 zdne 17.aprila
4
WWW.TZSLO.SI
2024 ospremembi PrilogeII kUredbi (EU) št.1169/2011 Evrop-
skega parlamenta in Sveta ozagotavljanju informacij oživilih
potrošnikom vzvezi zbehensko kislino iz gorčičnih semen za
uporabo pri proizvodnji nekaterih emulgatorjev - UL EU, št. L
2024/2512 z dne 25. 9. 2024;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2563 zdne 24.sep-
tembra 2024 ospremembi Izvedbene uredbe (EU)2022/1646
glede dodatne vsebine nacionalnih načrtov nadzora na pod-
lagi tveganja in nacionalnega načrta naključnega spremlja-
nja, predložitve teh načrtov in podatkov sstrani držav članic
ter najmanjše pogostosti vzorčenja - UL EU, št. L 2024/2563
z dne 27. 9. 2024;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2584 zdne 25.sep-
tembra 2024 ospremembi Uredbe (ES) št.1484/95 v zvezi
zdoločitvijo reprezentativnih cen vsektorjih perutninskega
mesa in jajc ter za albumine iz jajc - UL EU, št. L 2024/2584 z
dne 27. 9. 2024;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2583 zdne 24.sep-
tembra 2024 o določitvi pravil za uporabo Uredbe
(EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi
zodobritvijo spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manj-
ša, za zaščiteno označbo porekla Vinho Verde - UL EU, št. L
2024/2583 z dne 1. 10. 2024;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2611 z dne 30. sep-
tembra 2024 odoločitvi reprezentativnih cen, uvoznih dajatev
in dodatnih uvoznih dajatev za melase vsektorju sladkorja, ki
se uporabljajo od 1.oktobra2024 - UL EU, št. L 2024/2611 z
dne 1. 10. 2024;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2610 z dne 30.sep-
tembra 2024 ospremembi prilog Vin XIV kIzvedbeni ured-
bi (EU)2021/404 glede vnosov za Izrael in Združene države
Amerike na seznamih tretjih držav, njihovih ozemelj ali obmo-
čij, skaterih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega
materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate
divjadi vUnijo - UL EU, št. L 2024/2610 z dne 2. 10. 2024;
Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/2637 zdne 30.julija
2024 ospremembi Delegirane uredbe (EU)2020/760 glede
pravil oreferenčni količini za skupine tarifnih kvot vperutnin-
skem sektorju - UL EU, št. L 2024/2637 z dne 4. 10. 2024;
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2607 z dne 27. sep-
tembra 2024 ovpisu imena vregister zaščitenih označb po-
rekla in zaščitenih geografskih označb (Ροδόσταγμα Αγρού/
Rodostagma Agrou/ Agros Rosewater (ZGO)) - UL EU, št. L
2024/2607 z dne 4. 10. 2024.
Rastline
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2507 zdne 26.sep-
tembra 2024 o spremembi in popravku Izvedbene ured-
be (EU) 2020/1201 glede ukrepov za preprečevanje
vnosa bakterije Xylellafastidiosa (Wellsetal.) vUnijo in nje-
nega širjenja znotraj Unije ter ospremembi Izvedbene ured-
be (EU)2020/1770 glede seznama rastlinskih vrst, za katere
se ne uporablja izjema glede zahteve ooznaki za sledljivost
vrastlinskih potnih listih - UL EU, št. L 2024/2507 z dne 27. 9.
2024. K.F.
III AKADEMIJA TZS
a) Brezplačni webinar za trgovce »Splošna varnost proizvodov« - on-line, 23. 10. 2024
Vljudno vas vabimo na brezplačni webinar »Splošna varnost
proizvodov«, ki bo potekal dne 23. 10. 2024 preko platforme
ZOOM. Na webinarju vam bomo predstavili novosti, ki jih za
trgovce prinaša Uredba 2023/988/EU o splošni varnosti proi-
zvodov in se bodo pričele uporabljati še v letošnjem letu.
PROGRAM
9.00 – 9.05 Uvod
Trgovinska zbornica Slovenije
9.05 – 11.30
Predstavitev Uredbe 2023/988/EU o splošni
varnosti proizvodov ter Zakona o izvajanju
Uredbe (EU) o splošni varnosti proizvodov -
vidik obveznosti za trgovska podjetja
Breda GORŠEK, vodja Sektorja za proizvode,
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
11.30 – 11.50 Razprava in vprašanja
Uredba 2023/988/EU je bila sprejeta z namenom, da se glede na
razvoj v zvezi z novimi tehnologijami in spletno prodajo revidira
in posodobi Direktivo 2001/95/ES, tako da bi se zagotovila skla-
dnost z razvojem harmonizacijske zakonodaje Evropske unije in
zakonodaje o standardizaciji, boljše delovanje odpoklica proizvo-
dov iz varnostnih razlogov in jasnejši okvir za proizvode, podobne
živilom, ki so bili doslej urejeni z Direktivo Sveta 87/357/EGS.
Decembra letos, natančneje 13. decembra, se začenjajo uporab-
ljati prenovljena pravila na področju splošne varnosti proizvodov
in to neposredno v vseh državah članicah, kot izhajajo iz evrop-
ske Uredbe 2023/988/EU o splošni varnosti proizvodov. V po-
stopku sprejemanja je tudi nacionalni Zakon o izvajanju Uredbe
(EU) o splošni varnosti proizvodov, ki bo uredil nadzor, kazenske
določbe ter nekatere druge določbe, na primer glede uporabe
slovenskega jezika. Navedena zakonodaja o splošni varnosti se
uporablja v primerih, kjer za posamezen proizvod ni posebnega
tehničnega predpisa, kar pomeni njen zelo širok obseg upora-
be na področju neživil. Ob navedenem pa se splošna varnost
uporablja tudi v primeru, ko za posamezen proizvod obstaja har-
monizacijska zakonodaja in tehnični predpis in se zakonodaja o
splošni varnosti uporablja za tiste vidike tveganja, ki jih zahteve
iz tehničnih predpisov oziroma tehnični predpis, ne pokrivajo, na
način kot je natančneje določen z Uredbo 2023/988/EU.
Uredba 2023/988/EU se ne uporablja za: zdravila za uporabo v
humani ali veterinarski medicini, živila, krmo, žive rastline in ži-
vali, gensko spremenjene organizme in gensko spremenjene mi-
kroorganizme v zaprtem sistemu ter proizvode rastlin in živali, ne-
posredno vezane na njihovo prihodnje razmnoževanje, živalske
stranske proizvode in pridobljene proizvode, fitofarmacevtska
sredstva, opremo, s katero se potrošniki prevažajo ali potujejo,
kadar jo neposredno upravlja ponudnik storitev v okviru prevozne
storitve, ki se opravlja za potrošnike in je ne opravljajo potrošniki
sami, zrakoplove iz člena 2(3), točka (d), Uredbe (EU) 2018/1139
in starine.
Kotizacije ni! Vljudno vabljeni k prijavi. M.S.
5
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
b) Brezplačno regijsko srečanje Trgovinske zbornice Slovenije s člani v Ljubljani, 24.
oktober 2024
V okviru Akademije TZS smo v prvi polovici leta 2024 izvedli šest
brezplačnih regijskih srečanj s člani Trgovinske zbornice Slo-
venije, na katerih ste se člani seznanili z najpomembnejšimi no-
vostmi na zakonodajnih področjih, ki so pomembna za poslovanje
prav vsakega podjetja ne glede na njegovo velikost in dejavnost.
Jeseni za vas organiziramo še zadnje letošnje srečanje, ki bo
potekalo v Ljubljani, in sicer 24. oktobra 2024 med 12.45 in
15.00 uro v dvorani SMELT, na naslovu Dunajska cesta 160,
1000 Ljubljana.
V uvodnem delu srečanja bo izvršna direktorica TZS Mija Lapor-
nik podala kratek pregled stanja v slovenskem gospodarstvu
in v trgovini, kot izhaja iz zadnjih statističnih podatkov, vključno s
primerjavo z EU. Med drugim boste dobili tudi odgovor na vpraša-
nje, kakšne so napovedi za prihodnje?
V nadaljevanju bomo posebno pozornost namenili aktualnim
vsebinam na zakonodajnem področju, ki bodo vplivale na po-
slovanje podjetij v letu 2025:
Davčne in okoljske novosti.
Zdravstvena reforma ter rešitve na področju bolniške od-
sotnost z dela.
Nov prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Kaj prinašajo izhodišča za pokojninsko reformo?
Ali lahko pričakujemo ustreznejše rešitve pri evidencah de-
lovnega časa? Kako se prilagodim novim zahtevam na podro-
čju zagotavljanja varnosti in zdravja zaposlenih pri ročnem
premeščanju bremen? Kaj pomeni pravica do odklopa?
Zaposlovanje tujcev.
Varstvo potrošnikov.
Kaj pravzaprav pomenijo nova pravila za nekatere izdelke,
povezana z varstvom gozdov?
NEŽIVILA: splošna varnost proizvodov, univerzalni polnilnik,
baterije, okoljsko primerna zasnova za trajnostne izdelke,
fluorirani toplogredni plini, stroji, kozmetika, kemikalije, tek-
stilni izdelki in obutev.
ŽIVILA: umik in odpoklic blaga ter posodobitev Navodil o sle-
dljivosti živil, masne bilance, … Ali bomo res dobili nov Zakon
o hrani itd.?
Na tokratnem srečanju bodo z vami izvršna direktorica TZS Mija
Lapornik, Marjanca Simsič, višja svetovalka TZS in Nika Pečev-
nik, pravna svetovalka TZS, ki vam bodo na voljo za vsa vaša
dodatna vprašanja.
Zato spoštovani člani - vljudno vabljeni, da se nam na dogodku
pridružite in izkoristite priložnost izjemno pestrega programa za
pridobitev svežih ter aktualnih informacij, ki bodo vplivale na po-
slovanje podjetij v prihodnje. Obenem pa bomo prisluhnili tudi va-
šim stališčem in mnenjem, podanim vsebinam, ki jih pogrešate
in bi se jim morali v prihodnje bolj posvetiti.
Ob zaključku bomo regijsko srečanje izkoristili za medsebojno
druženje, saj gre zagotovo za priložnost, da (še) bolje spoznate
zbornično strokovno službo, ter se družite in navezujete po-
slovne stike tudi z ostalimi prisotnimi predstavniki podjetij iz
vaše regije.
Vabimo vas, da se nam tudi tokrat pridružite! Prijavnica je obja-
vljena na spletni strani TZS: www.tzslo.si. T.R., L.D.
PRIJAVNICA
Izberite dogodek, ki se ga želite udeležiti (obkrožite):
a) Brezplačni webinar za trgovce »Splošna varnost proizvodov« - on-line, 23. 10. 2024
b) Brezplačno regijsko srečanje Trgovinske zbornice Slovenije v Ljubljani, dvorana Smelt, Dunajska cesta 160, 24. oktober 2024 ob
12.45 uri
Naziv in naslov podjetja:
Davčna številka: Matična številka:
Telefon: E-naslov (OBVEZNO*):
Ime in priimek udeležencev:
1. E-naslov:
2. E-naslov:
Datum: Podpis odgovorne osebe:
S podpisom potrjujemo, da so prijavljene osebe predstavniki navedenega podjetja. Posredovane osebne podatke bomo uporabljali samo za namen izvedbe tega
dogodka in obveščanja prijavljenih na dogodek ter posredovanje morebitnih gradiv.
III TRGOVINA V ŠTEVILKAH
Poročilo o gibanju plač za julij 2024
Statistični urad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS, št.
83/24, objavil Poročilo o gibanju plač za julij 2024:
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v
Sloveniji za julij 2024 je znašala 2.379,68 EUR in je bila za 0,5
% višja kot za junij 2024.
Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v
6
WWW.TZSLO.SI
Sloveniji za julij 2024 je znašala 1.508,84 EUR in je bila za 0,5
% višja kot za junij 2024.
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–julij 2024
je znašala 2.333,08 EUR.
Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–julij 2024
je znašala 1.482,69 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje maj–julij 2024 je
znašala 2.362,89 EUR. P.G.
Poročilo o koeficientih rasti cen za avgust 2024
Statistični urad Republike Slovenije je v Uradnem listu RS, št.
84/24, objavil Koeficiente rasti cen za avgust 2024:
Mesečni koeficient rasti cen industrijskih proizvodov pri pro-
izvajalcih na domačem trgu avgusta 2024 v primerjavi z juli-
jem 2024 je bil 0,002.
Koeficient rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih
na domačem trgu od začetka leta do konca avgusta 2024 je
bil –0,011.
Koeficient povprečne mesečne rasti cen industrijskih proi-
zvodov pri proizvajalcih na domačem trgu od začetka leta do
konca avgusta 2024 je bil –0,001.
Koeficient rasti cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih
na domačem trgu avgusta 2024 v primerjavi z istim mesecem
prejšnjega leta je bil –0,019.
Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin avgusta
2024 v primerjavi z julijem 2024 je bil –0,002.
Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin od začetka leta do
konca avgusta 2024 je bil 0,020.
Koeficient povprečne mesečne rasti cen življenjskih potreb-
ščin od začetka leta do konca avgusta 2024 je bil 0,002.
Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin avgusta 2024 v pri-
merjavi z istim mesecem prejšnjega leta je bil 0,009.
Koeficient povprečne rasti cen življenjskih potrebščin od za-
četka leta do konca avgusta 2024 v primerjavi s povprečjem
leta 2023 je bil 0,017. P.G.
Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi
vozili ter od popravil le-teh
Podatki Statističnega urada RS (SURS) kažejo, da so realni pri-
hodki v trgovini na drobno (G 47) v avgustu 2024 glede na avgust
2023 višji za 1,6 %. V trgovini z motornimi gorivi so prihodki v
enakem obdobju upadli za 6,6 %. V kolikor bi upoštevali prihodke
v trgovini na drobno brez prodaje motornih goriv, bi bili ti prihodki
višji za 3,2 %. V trgovini na drobno z neživili brez motornih goriv
so se prihodki zvišali za 3,6%, prihodki v trgovini na drobno z živi-
li pa so se zvišali za 1,4 %. V trgovini z motornimi vozili in popravili
motornih vozil je prisotna 11,4 % rast glede na lanske prihodke.
Iz primerjave prihodkov na mesečni ravni lahko vidimo, da je v
avgustu 2024 glede na julij 2024 v trgovini na drobno (G 47) pri-
soten padec prihodkov za 0,6 %, v trgovini z živili je prisotna rast
za 0,8 % in v trgovini z neživili rast za 0,2 %.
Iz kumulativnih podatkov za leto 2024 glede na leto 2023 izhaja,
da so v obdobju januar - avgust 2024 glede na enako obdobje
leta 2023 realni prihodki v trgovini na drobno (G 47) nižji za 0,3
%, predvsem zaradi 4,8 % padca v trgovini z motornimi gorivi (G
47.3). V trgovini z živili so se prihodki dvignili za 2,0 %, v trgovini z
neživili pa za 0,4 %. Prihodki v trgovini z motornimi vozili (G 45) so
višji za 7,7%. Prihodki v 2024 so zaenkrat na primerljivih ravneh
z letom 2023.
Kumulativni indeksi prihodka
Nominalni Realni
jan-avg 24 /
jan-avg 23 jan-jul 24 /
jan-jul 23 jan-avg 24 /
jan-avg 23 jan-jul 24 /
jan-jul 23
G Trgovina n. p. 102,0 n. p. 102,0
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 104,9 104,5 107,7 107,3
45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema n. p. 103,8 n. p. 107,1
45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil n. p. 111,0 n. p. 109,4
46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili n. p. 101,2 n. p. 101,2
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 101,9 101,9 99,7 99,4
47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 103,2 103,2 101,2 100,9
47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 96,7 97,6 95,2 95,5
47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 103,7 103,8 102,0 102,0
47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili n. p. 103,7 n. p. 102,0
47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah n. p. 105,1 n. p. 102,7
47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 102,6 102,5 100,4 99,9
47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili n. p. 100,9 n. p. 98,8
47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v
specializiranih prodajalnah n. p. 104,6 n. p. 97,7
47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih prodajalnah n. p. 105,0 n. p. 103,4
47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni material,
avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah n. p. 103,3 n. p. 102,5
47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške, tele ko muni-
kacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih prodajalnah n. p. 100,4 n. p. 97,7
47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu n. p. 100,4 n. p. 99,9
47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih prodajalnah n. p. 101,1 n. p. 99,3
47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v
specializiranih prodajalnah n. p. 109,9 n. p. 110,4
47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh n. p. 102,7 n. p. 102,5
Opomba: n. p. – ni podatka. Izločen vpliv koledarja.
Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, oktober 2024. P.G.
7
WWW.TZSLO.SI
T – Informacije« so pripravili: Mija Lapornik, Marjanca Simsič, Nika Pečevnik, Primož Gorenc, Tanja Rudolf, Lucija Dobnikar Premk in Karmen Fortuna. Uporaba in objava
podatkov (delno ali v celoti) je dovoljena le z navedbo vira. Odgovorna urednica: Karmen Fortuna. Lektoriranje: Karmen Fortuna. Izdajatelj »T-Informacij« je Trgovinska zbornica
Slovenije, Dunajska cesta 167, Ljubljana, tel.: 01 5898 212 ali 01 5898 213, e-naslov: info@tzslo.si, spletna stran: www.tzslo.si, TRR: SI56 0400 0027 8921 404 pri OTP banki
d.d. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 13/11 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) se za to publikacijo plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini na drobno in v trgovini z motornimi
vozili ter od popravil le-teh za avgust 2024
Nominalni indeksi Realni indeksi
avg 24 /
jul 24 avg 24 /
avg 23 avg 24 /
jul 24 1)
avg 24 /
avg 23 1)
avg 24 /
jul 24 1) 3)
avg 24 /
avg 23 1) 2)
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 83,1 105,1 82,9 107,7 103,1 111,4
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 95,3 100,4 95,6 100,6 99,4 101,6
47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 95,5 103,0 96,1 102,5 100,3 103,2
47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 94,5 90,0 92,8 91,7 95,4 93,4
47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 98,8 103,4 98,7 101,8 100,8 101,4
47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 92,7 102,6 94,3 103,0 100,2 103,6
1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.
2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.
3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.
Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, oktober 2024. P.G.
Indeksi nominalnega in realnega prihodka v trgovini za julij 2024
Nominalni indeksi Realni indeksi
jul 24 /
jun 24 jul 24 /
jul 23 jul 24 /
jun 24 1)
jul 24 /
jul 23 1)
jul 24 /
jun 24 1) 3)
jul 24 /
jul 23 1) 2)
G Trgovina 106,4 111,4 106,7 111,5 102,0 106,1
45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 104,1 109,3 104,5 112,7 102,3 105,6
45.1+45.3+45.4 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli, oprema 103,4 108,4 103,9 112,1 101,9 105,2
45.2 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 111,0 118,3 111,0 118,0 107,3 111,0
46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili 107,8 115,6 107,8 115,1 101,5 108,1
47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili 105,1 105,8 106,2 105,4 101,9 103,1
47 brez 47.3 Trgovina na drobno, brez motornih goriv 103,9 105,7 105,4 104,9 101,9 102,6
47.3 Motorna goriva v specializiranih prodajalnah 111,3 106,6 110,6 107,9 101,2 105,2
47.11+47.2 Trgovina z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 104,4 103,5 104,7 102,1 101,6 101,0
47.11 Nespecializirane prodajalne, pretežno z živili 104,7 103,6 105,0 102,1 101,8 101,2
47.2 Živila, pijače, tobačni izdelki v specializiranih prodajalnah 97,2 102,0 97,5 99,7 97,1 96,9
47.19+47.4+47.5+47.6+47.7+47.8+47.9 Trgovina z neživili, brez motornih goriv 103,3 107,4 105,8 107,0 101,1 103,0
47.19 Nespecializirane prodajalne, pretežno z neživili 103,0 102,3 104,6 101,6 103,0 100,4
47.73+47.74+47.75 Farmacevtski, medicinski, kozmetični in toaletni izdelki v
specializiranih prodajalnah
104,2 110,5 104,7 107,7 100,6 102,5
47.51+47.71+47.72 Tekstil, oblačila, obutev in usnjeni izdelki v specializiranih
prodajalnah 90,5 106,4 101,4 110,4 106,6 110,4
47.43+47.52+47.54+47.59+47.63 Pohištvo, gospodinjske naprave, gradbeni
material, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah 107,0 107,3 106,9 107,7 99,6 102,4
47.41+47.42+47.53+47.61+47.62+47.64+47.65+47.76+47.77+47.78 Računalniške,
telekomunikacijske naprave, knjige, športna oprema, igrače ipd. v specializiranih
prodajalnah
106,8 112,7 108,7 110,6 105,5 107,3
47.91 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 105,0 101,2 107,5 101,6 96,7 94,4
47.52+47.59 Trgovina s pohištvom, gradbenim materialom v specializiranih
prodajalnah 108,3 104,7 108,4 103,9 100,2 98,6
47.43+47.54+47.63 Trgovina z gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi v
specializiranih prodajalnah 103,0 117,4 103,3 118,3 97,3 112,4
47+45 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh 104,8 107,0 105,5 108,1 102,6 104,1
1) V podatkih je izločen vpliv spremembe cen.
2) V podatkih je izločen vpliv koledarja.
3) V podatkih je izločen vpliv sezone in koledarja.
Vir: Statistični urad RS, preračun TZS, oktober 2024. P.G.
Indeksi prihodka trgovine v EU
Podatki Eurostata kažejo, da so se v EU nominalni prihodki v tr-
govini na drobno (G 47) v prvi sedmih mesecih leta 2024 glede na
enako obdobje lani povišali za 2,1 %, v Sloveniji so se povišali za
1,9 %, medtem ko v enakem obdobju realni indeksi, kjer je izločen
vpliv inflacije, kažejo, da so realni prihodki v EU v trgovini na drob-
no narasli za 0,3 %, v Sloveniji pa so ti prihodki upadli za 0,6 %.
Če izločimo prihodke v trgovini z motornimi gorivi je v EU prisotna
rast prihodkov za 0,4 % (v Sloveniji znaša rast 0,9 %). V trgovini z
živili, pijačami in tobačnimi izdelki so prihodki v EU ostali na enaki
ravni, v Sloveniji pa so narasli za 2,0 %, v trgovini z neživili brez
motornih goriv so prihodkih v EU zrasli za 0,7 %, v Sloveniji so
upadli za 0,1 %. V trgovini z motornimi gorivi so prihodki v EU padli
za 0,2 %, v Sloveniji pa za 4,5 %. P.G.