
ZBORNICA NOVIH PRILOŽNOSTI
osebam samo, če je to določeno z ZDR-1 ali drugim zakonom
ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti
iz delovnega razmerja, ali v zvezi z delovnim razmerjem. De-
tektiv lahko pridobiva informacije neposredno od osebe, na
katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb, ki s podatki
razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz jav-
no dostopnih virov. Detektiv ima ne glede na prejšnji stavek v
okviru pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugo-
tavljanja zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni
ali poškodbe pravico pridobiti navodilo o ravnanju osebe pod
nadzorom v času zadržanosti od dela.
Informacijski pooblaščenec uvodoma poudarja, da lahko podaja
neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih
nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti
izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave
osebnih podatkov v konkretnem primeru. Informacijski pooblaš-
čenec tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presoja-
ti ustreznosti predvidenih rešitev v vašem podjetju s predpisi s
področja varstva osebnih podatkov, ampak v nadaljevanju podaja
zgolj splošna pojasnila.
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je treba za
vsako obdelavo osebnih podatkov najprej zagotoviti ustrezno
pravno podlago. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno
obdelavo je obveznost upravljavca (v konkretnem primeru vaše-
ga podjetja kot delodajalca), ki mora pri tem upoštevati konkret-
ne okoliščine in namene obdelave. Sama obdelava osebnih po-
datkov mora potekati na eni od pravnih podlag, ki jih določa prvi
odstavek 6. člena Splošne uredbe. V skladu s tem je obdelava
osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od
naslednjih pogojev:
a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je pri-
volil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več
določenih namenov;
b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbe-
na stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni po-
datki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika
pred sklenitvijo pogodbe;
c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki
velja za upravljavca;
d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posa-
meznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge
fizične osebe;
e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu
ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si
prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi
interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine
posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zah-
tevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik,
na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.
Informacijski pooblaščenec splošno pojasnjuje, da glede obde-
lave osebnih podatkov delavcev veljajo načeloma enaka pravila
za delodajalce v zasebnem in javnem sektorju, pri čemer so za
ugotavljanje zakonitosti konkretne obdelave pomembni posame-
zni področni predpisi. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS,
št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17
– odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 -
ZČmlS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23
– ZIUZDS; v nadaljevanju: ZDR-1) v 48. členu določa, da se lahko
osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posre-
dujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim
zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in ob-
veznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
Pri tem so mišljene pravice in obveznosti obeh, tako delavca kot
delodajalca. Delodajalec mora natančno izkazati, zakaj je pot-
rebna takšna obdelava osebnih podatkov delavca. Pri tem mora
delodajalec v skladu s 46. členom ZDR-1 varovati in spoštovati
delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost.
Delodajalec mora torej paziti tudi na spoštovanje zasebnosti in
dostojanstva delavca, odgovornost delodajalca pa narašča z in-
tenzivnostjo posega v zasebnost. Nadalje ZDR-1 v tretjem odstav-
ku 48. člena določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za
zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati
in prenehati uporabljati. Upoštevajoč določbe ZDR-1 lahko torej
delodajalec osebne podatke delavca obdeluje samo, če ima za
to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja
pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim
razmerjem. Ob tem Informacijski pooblaščenec opozarja na na-
čelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod
pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se ob-
delujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za
namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da
je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je
nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave.
Informacijski pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da je kontrola
bolniškega staleža v določenih primerih potrebna zaradi uresni-
čevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Določba 8.
alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 namreč predpisuje, da
lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi,
če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe
ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisi-
je ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve
pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja
svojega bivanja. Kontrolo bolniškega staleža in s tem povezano
obdelavo osebnih podatkov delavcev lahko delodajalec izvaja
sam, lahko pa za kontrolo najame detektiva, saj v skladu z 9.toč-
ko drugega odstavka 34. člena Zakona o detektivski dejavnosti
(Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljevanju: ZDD-2) sodi v detektivo-
vo delovno področje tudi pridobivanje informacij o zlorabah pra-
vice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah
uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z
dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o dru-
gih disciplinskih kršitvah in kršilcih v skladu z zakonodajo, ki ureja
delovna razmerja.
Na podlagi 33. člena ZDD-2 detektiv opravlja detektivsko de-
javnost na podlagi pisnega pooblastila naročnika, iz katerega je
razvidno delovno področje iz tega zakona, namen in obseg da-
nega pooblastila. V primeru sklenjene pogodbe med detektivom
in naročnikom mora biti pooblastilo priloga pogodbe. Naročnik
lahko na detektiva prenese samo tiste pravice, ki jih ima sam. Pra-
vica detektiva za pridobivanje informacij in podatkov izhaja torej
iz naročnikovega naročila, kar pomeni, da detektiv nima pravice
samostojno zbirati, obdelovati, shranjevati in uporabljati informa-
cij in podatkov, za katere ga naročnik ni pisno pooblastil. Uprav-
ljavec (v konkretnem primeru delodajalec) tako ne more preko
detektiva pridobivati osebnih podatkov, za obdelavo katerih sam
nima pravne podlage. Pooblastilo za pridobivanje osebnih podat-
kov preko detektiva je torej možno zgolj v obsegu, za katerega
ima sam upravljavec pravno podlago. Upravičenja, ki jih zakon
podeljuje detektivu, so določena v 35. členu ZDD-2: pridobiva-
nje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov;pridobivanje
podatkov iz evidenc; pridobivanje podatkov z osebno zaznavo;
uporaba tehničnih sredstev.
V zvezi s pridobivanjem podatkov od oseb prvi odstavek 36. člena
ZDD-2 določa, da detektiv lahko pridobiva informacije neposred-
no od osebe, na katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb,
ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno,
ter iz javno dostopnih virov. Drugi odstavek istega člena pa nato
določa, da ima detektiv ne glede na prejšnji odstavek v okviru
pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugotavljanja
2